Joga RSS | Vsi prispevki na Joga portalu | Joga portal na Facebooku | Kontakt | Joga
| TKIVA V AJURVEDI, 2. del |
|
Kot smo omenili že v prejšnjem prispevku, ajurveda pozna sedem tkiv, ki se vsa pravzaprav gradijo z zaužito hrano. Hrana pa je, kot vse v vidnem vesolju, sestavljena iz pranične 'matrice', v katero je 'ujeta' materialna kemična substanca živil. Hrana vsebuje pet velikih elementov in šest okusov (slan, sladek, kisel, trpek, pekoč in grenek) in se v ajurvedi imenuje 'ahara'. Potem ko hrano zaužijemo, na njo deluje prebavni ogenj (jatharagni) oz. prebavni encimi, in spremeni se v belkast moten sok (prebavni sok), ki ga vsrkajo limfne in krvne žilice v steni črevesja. Temu soku v ajurvedi rečemo 'ahara rasa' – 'esenca hrane'. Ahara rasa pomeni nezrelo fazo prvega, rasa tkiva, ki teče, kroži po telesu (zato se tudi imenuje 'nezrelo' – dobesedno 'neumeščeno' – asthaji) in potrebuje približno pet dni, da dozori v zrelo, 'umeščeno' (sthaji) tkivo, kar v tem primeru pomeni, da se vsrkana hranljiva tekočina počasi vgrajuje v celice oz. gradi celice belih krvničk in nekatere druge celice, ki so v krvnem obtoku. Esenca rasa tkiva gradi naprej naslednje, rakta tkivo (spomnimo se, to so rdeče krvničke našega telesa), ki je tudi najprej 'neumeščeno'. Po petih dneh se ta hranljiva substanca in prana, ki ji pripada, 'umestita' v obliko rdeče krvničke. Esenca tega tkiva naprej gradi naslednje, in tako naprej, vse do zadnjega, šukra oz. pri ženskah artava (reproduktivnega) tkiva. Ajurvedska fiziologija opisuje, kako vsako tkivo, medtem ko nastaja njegova esenca, daje tudi produkt, ki se imenuje 'upadhatu', dobesedno 'pomožno tkivo', in odpadni produkt, 'mala'. Iz vsega, kar smo do sedaj povedali, sledi tudi nekaj praktičnih ugotovitev. Naštejmo jih le nekaj: Na koncu tega prispevka naj povem, da mora ajurvedski zdravnik, preden se odloči za najbolj ustrezno obliko terapije, presoditi, kakšna je moč telesa. Nekatere terapije v ajurvedi telesu jemljejo substanco in ga slabijo, zato jih ne moremo priporočiti šibkim ljudem, zelo starim ljudem, zelo majhnim otrokom … Ta presoja ne sloni na tem, ali je kdo suh ali debel, ampak na presoji odličnosti tkiv posameznika – presoji stanja in kakovosti pomožnih tkiv, ki jih, spomnimo se, skupaj s svojo esenco oddaja vsako tkivo in ga je na telesu možno prepoznati in oceniti. Pri tem opazujemo kožo posameznika (updhatu rasa in mamsa tkiva), kakovost celjenja ran (rakta tkivo), kakovost mišičnih kit in podkožja (meda tkivo), zobe (kostno tkivo), stanje uma in kakovost solz (madža tkivo) in nazadnje že omenjeno kakovost izločkov reproduktivnega tkiva. Človek je lahko suh, toda močnega in vzdržljivega telesa. In je lahko obilnega, toda nevitalnega, šibkega telesa. |